SPOROČILO IZ VEČNOSTI
by Marlo Morgan (uredil Marko Robnik Šikonja)

 

SPOROČILO, KI SLEDI, JE NAMENJENO VSEM DUŠAM NA SVETU. Velja od začetka časov, vse od jamskega človeka do danes. Velja tako za moške kot za ženske. Naloga ni svetni uspeh, marveč je duhovno usmerjena.

To je merilo, po katerem se od nekdaj ravnajo moji ljudje v divjini. Nikoli niso bili kmetje, trgovci ali pastirji. Vselej so bili nabiralci, glasbeniki, slikarji in pesniki; živeli so povezani z zemljo, z vsemi njenimi bitji in drug z drugim.

To je eden od njihovih obrednih napevov:

Večna Enost,
ki nam poješ v tišini in
nas učiš po drugih,
odločno in modro vodi moje korake.
Naj uvidim nauke, ko stopam,
in častim namen vseh stvari
Pomagaj mi, da se spoštlljivo dotikam,
da vedno govorim izza oči.
Naj opazujem, ne sodim.
Naj ne škodujem in naj zapustim
glasbo in lepoto, ko odidem.
In ko se vrnem v Večnost,
naj se krog sklene in
spirala razširi.

Duhovno bitje si, ki je na zemlji zato, da bi doživelo človeško izkustvo. Sam si se odločil priti. Ni naključje, da si se rodil človekoma, ki sta tvoja biološka starša. Zavedal si se, kdo sta, zavedal si se okoliščin, v katerih si bil spočet, in prirojenega genskega vzorca. Rekel si: "Da!"

Duhovno bitje si, ki se razvija v razsvetljenost, zemlja pa je učilnica, ki ponuja nauke in prikaze. Edinstven planet je z edinstvenimi življenjskimi oblikami, pa tudi edini kraj v vesolju, kjer se šest čutov vid, sluh, okus, tip, vonj in intuicija - prepleta s poljem energije, opredeljenim kot čustva, da bi povezal vidno telo z nevidnim duhom.

Sleherna snovna stvar na planetu izhaja iz enega božjega vira in vse sestojijo iz istih drobcev energije. Vsi smo eno s stvarstvom.Verjetno poznaš deset zapovedi ali zakone "Ne smeš". Človeštvo jih pozna že tisoče let.

Toda pravila "Moral bi" so starodavnejša. Ko bi jim človeštvo sledilo, bi bil drugi niz odveč.

Tvoje bivanje na zemlji je prostovoljno, sam si ga določil in dolgo si čakal nanj . Odsevalo bo v napredovanju, ki ga boš dosegel v Večnosti.

Pravila veljajo za vse človeštvo.


1. Izražaj svojo individualno ustvarjalnost.

Sleherni posameznik gleda na življenje znotraj lastnega niza okoliščin, zato lahko ponudi svetu enkraten izraz. Ustvarjalnost zajema likovne umetnosti, a ni omejena nanje, kajti slikanje, skladanje ali pisanje ne morejo biti pomembnejši od ustvarjalnih potez, s katerimi tolažimo v nesreči, vnašamo red v navzkrižje ali kaos, pripovedujemo otroku zgodbo. Ljudje ne izkoristijo priložnosti, da bi obogatili svojo dušo, če menijo, da niso ustvarjalni, ali če so prepričani, da jim življenjske okoliščine onemogočajo izražanje. Drži ravno nasprotno. Ustvarjalna zavest se stopnjuje, ko kljubujemo, čeprav je malo upanja za uspeh, in širi se, ko se borimo, da bi jo sprostili.

Družba je oblikovana tako, da nimamo vsi priložnosti za vodenje. Veliko več je privržencev, zato je izražanje lastnega ustvarjalnega daru še pomembnejše. Ustvarjalnost naj bi bila pozitivna, a vsi imamo svobodno voljo. Možno jo je torej udejanjati negativno zase in za svet. Lahko se izražamo s pričesko, z izbiro oblačil, urejanjem doma, vrtnarjenjem, ročnim delom in tudi s popravljanjem. Gre za to, da se izražamo z delovanjem in si prizadevamo narediti vse, na kar smo lahko ponosni.


2. Prepoznaj svojo odgovornost.

Gost si na tem planetu, zato se pričakuje od tebe, da boš zapustil takega, kakršnega si našel, ali boljšega. Skrbeti moraš za druge življenjske oblike, ki ne znajo govoriti ali si pomagati. Odgovoren si za obljube, ki jih daješ, za dogovore, ki jih sklepaš, in za rezultate svojih dejanj.

Pomembno je vedeti, da se duhovni razvoj ne začne in konča. Ne spominja na odpiranje in zapiranje pipe. Ko človek umre, je to le premor ob zanimivi dejavnosti, ko odvrže snovne razbitine. Nemogoče je koga ubiti. Ljudje smo bitja Večnosti, čeprav smrt izniči snovni izraz. Odgovoren si za svojo lahkomiselnost, pa tudi za vse trpljenje in bolečino, ki si jo nemara prizadel. Odgovoren si tudi za vpliv prizadetega na druge. Pokojnik ne ohranja zlonamernosti, družba pa.

Da bi pripomogel k ravnovesju, moraš sprejeti odgovornost za vsako besedo in vsako dejanje. Naučiti se moraš, da boš spoštoval in ljubil življenje in ga pomagal vzdrževati. Odgovoren si za svoje telo. Darilo je, sposojeno od prvin, ki jih je tvoja zavest pomagala oblikovati in oživiti. Zanemarjati ga ali zlorabljati je neodgovorno početje.

Sleherni posameznik je odgovoren za svoja spolna dejanja. Odgovoren si za vodenje duše spočetih otrok, za varovanje njihovih teles in za dajanje pozitivnega čustvenega zgleda. Pravilo stopa vštric z ustvarjalnostjo. Odgovoren si za vse, kar ustvariš in deliš s svetom, za varovanje drugih in za to, da ne škoduješ življenju.


3. Pred rojstvom si privolil, da boš pomagal drugim.

Človeški obstoj ti ni dan zato, da bi bil osamljen popotnik. Oblikovani smo tako, da skrbimo drug za drugega in se podpiramo. Vse naše početje bi moralo biti pospremljeno z mislijo: "Kaj je v najvišje dobro vsega življenja vsepovsod?" Služenje drugim pomeni dajanje pomoči, delitev znanja in pozitivno prispevanje k življenju drugega. Vsi ljudje se rodijo s pravico do spoštljivega in dostojanstvenega ravnanja z njimi. Pomagati pomeni ponuditi roko starejšim, otrokom, bolnikom in umirajočim. Služenje je nasprotno od delovanja zase, za slavo ali za denarni uspeh. Pomeni zavedanje, da si del skupine, skupine človeške zavesti, in usoda planeta se vzpne ali pade glede na dejavnost skupine.


4. Čustveno dozorevaj.

Vsi izražamo vsa čustva, pa naj gre za jezo, frustracijo, depresijo, nemoč, krivdo, pohlep, ža1ost in zaskrbljenost, pa tudi za veselje, srečo, miroljubnost, ljubezen in tako naprej. Ko zoriš in doumevaš, kaj pomeni biti človek, si moraš postaviti za cilj, da jih razvijaš, discipliniraš in izbiraš. Nek slaven človek je dejal: "Toliko si srečen, kolikor si dopustiš biti."

Odnosi in pripetljaji so krogi. Začnejo se, nadaljujejo in tudi končajo. Če si čustveno zrel, jih zlahka skleneš brez negativnih čustev in napetosti.

Najbolje je, da izkusiš jezo kot otrok, zgodaj v življenju, in čim prej prepoznaš, kateri telesni občutki te navdajajo, ko preplavlja tvoje telo; prepoznaj tudi počutje, ki te navda, ko ga izpolnjujejo razumevanje, gibkost in notranji mir. Če te boli hrbet na primer, bi se moral vprašati, zakaj . Kaj predstavlja bolečina? Kaj bi lahko naredil, da bi spremenil svoje počutje? Česa bi se lahko naučil? Nato naredi, kar je potrebno, da bi ozdravil svoje telo, a ne spreglej miselnega procesa in duhovnih naukov.

Zemlja je tudi prostor za čaščenje čustev, zlasti radosti in žalosti. Če ju zatiraš, Iahko sprožiš pojav telesnih sprememb. Eno od najpomembnejših čustev za zdravje vsakega od nas in za zdravje planeta je smeh. Kot človeku so ti dani zavedanje, občutek za humor in sposobnost za njegovo izražanje. S smehom in z lahkosrčnostjo telo ohranja zdravje in zdravi možne spremembe. Humor manjša težave; krepi odnose in razveseljuje druge ljudi. Natanko moramo razčleniti zadeve, ki jih imamo za smešne in se jim radi smejimo. Izziv je v tem, da se moramo vselej izogibati razdiralnosti. Humor je nadvse pomemben za dobro počutje, zato pazi, da zvečer ne zapreš oči in ne potoneš v sen, ne da bi se podnevi veselo nasmejal. Če se nisi, vstani s postelje in poišči nekaj, kar te bo osrečilo.

Klovni so posebne vrste ljudje, ki jih je najti v sleherni kulturi. V vsakem od nas je klovn in vsakemu je v življenju dan čas, ko lahko izrazi ta del sebe. Nikoli nismo prestari za uživanje v klovnstvu.

Ključ je v resnicoljubnosti. Ne moreš iskati resnice o tem, kdo si, zakaj si tu, in kako ti gre, če ne govoriš resnice. Vselej.


5. Zabavaj se.

Da, del tvoje zemeljske naloge je zabavati in preusmerjati žarišče, tako svoje kot tudi žarišče drugih ljudi. Zabavanje je namerno in njegov cilj je razveseliti potrte, utešiti razočarane, potolažiti bolne in dati duška ustvarjalnemu izrazu. Zabavanje samega sebe stopnjuje samodisciplino in čustveno zorenje. Pomembno je, da dejavno in pozitivno zabavaš druge in ne živiš v nedejavni vlogi zabavanega. Zabavanje zmore imeti izjemno močan vpliv, vendar ga ni moč oddvojiti od odgovornosti.


6. Prevajaj energijo.

Človek ne more ustvariti energije in ne more je izničiti. Lahko jo le uporablja, spreminja in preureja. Vsa energija, ki obstaja, je bila ustvarjena v enem trenutku časa. Sleherna beseda, sleherno dejanje, sleherna misel, na katero se osredotočiš, so nabiti z energijo. Vse v našem svetu, vidnem in nevidnem, je delec snovi, ki jo imenujemo energija. Naš svet ne sestoji iz drugega.

Zakaj moramo v tem zgodovinskem trenutku vsi ljudje prepoznati nalogo pravilnega prevajanja svoje energije? Zato, ker kolektivna energija, katere rezultat je vse vidno, in nevidne plasti zavesti obdajajo ljudi in kraje. Vse na našem svetu je v postopku izgradnje ali razkroja, v postopku, ki temelji na energijski ravni. Vsaka beseda, ki jo izrečeš, se sprosti in preide v eter; svojih besed nikoli ne ujamemo nazaj, nikoli jih ne popravimo, nikoli ne umaknemo. Vgradijo se v sloj, ki obdaja planet, in postopoma se je v njem zgostilo toliko krikov žrtev, toliko nasilnih dejanj, sebičnih in omejenih misli, da je v njem prevladala zavest žrtve. Ljudem na zemlji se je laže priključiti na negativnost, zato jo le redki predrejo in sežejo onstran. Več kot polovica duš, ki je danes na obisku na zemlji, živi z občutkom žrtve. Sami smo ustvarili to zavest in sami jo moramo razpršiti. Uspelo nam bo, če se bomo zavedeli, da prevajamo energijo, in dajali zgled. Vse, na kar se osredotočiš, raste. Občutek žrtve, obtoževanje drugih in valjanje v samopomilovanju krepijo negativne vibracije. Spremeniti moraš svojo naravnanost, odpustiti in pozabiti, postati bolj optimističen, iskati pozitivnost. Vloži srce v druge naloge teh pravil in zaceli vezi z odnosi, ki temeljijo na občutku žrtve.


7. Uživaj v glasbi.

Med največjimi darovi, danimi človeštvu, sta sposobnost, da se izraža in popeva v tonskem obsegu, ki presega zmožnosti drugih življenjskih oblik, in sposobnost za izdelavo instrumentov, ki proizvajajo glasbene zvoke. Glasba je lahko del individualne ustvarjalnosti ali zabavanja, a je tako pomembna, da spada med ločene in posebne naloge. Vpliva na vse človeštvo in njena energija je zdravilna za telo in planet. Poslušanje umirjene glasbe, naravnane na srčni utrip, pozitivno vpliva na živce in miselno počutje. Vsak človek je glasbeno nadarjen in glasba vpliva na vsakogar. Glasba je govorica duše, glas planeta, ki komunicira z vesoljem.


8. Prizadevaj si za modrostjo.

Modrost ni vedenje. Vedenje je znanje, ki ga je moč pridobiti iz mnogih virov: knjig, šol, občil, izkustev. Meri se z inteligenčnim količnikom. Človek je lahko izjemno inteligenten, čeprav nima niti grama modrosti. Modrost je uporaba vedenja, je namerna, izbirna odločitev za neko delovanje ali nedelovanje, upoštevaje blagor vseh vpletenih.

Zemlja ne zahteva, naj hodimo v šolo ali diplomiramo. Branje in pisanje sta koristna, nista pa nujna za uspešno duhovno potovanje, ki ga živimo kot ljudje.

Prizadevati si moraš za modro delovanje, upoštevaje dejstvo, da vse duše živijo človeško izkustvo, da smo vsi obiskovalci in gostje na materi zemlji. Vsi smo eno s stvarnikom. Vse stvarstvo izhaja iz enega vira. Dokaz modrosti je častiti namen vseh stvari in delati, kar je v najvišje dobro življenja vsepovsod.


9. Nauči se samodiscipline.

Izbiraj dejanja, združljiva z miroljubnim, ustvarjalnim in radostnim življenjem na našem planetu. Zapovedi so bile neogibne, kaj ti ljudje žal niso delovali na ta način.

Možno je, da se preveč prepuščamo. Možno je, da postanemo zasvojeni, da smo nemarni, pohlepni. Možno je, da smo kruti in razdiralni. Samodisciplina nadzira te pomanjkljivosti in nam pomaga pridobivati modrost.

Samodisciplina ohranja zdravo telo. Stanje človeškega zdravja je barometer, ki kaže stanje zemljinega zdravja. Nujno je treba razviti samodisciplino, da bi izkusili notranjo povezanost telesa in duše. Če prisluhneš svojemu srcu, ti bo povedalo, kdaj je česa dovolj. Spoznaj razliko med oglašanjem misli in sporočili srca. Govorica glave je proizvod družbe. Šepet srca prihaja iz Večnosti.


10. Opazuj, ne da bi sodil.

Opazovanju brez sojenja bi lahko rekli "brezpogojna ljubezen". Vsi ljudje smo duhovne duše. Vsi smo bili ustvarjeni v istem trenutku. Nihče ni starejši, pametnejši ali boljši od kogar koli drugega. Vsi smo obdarjeni s svobodno voljo, s svobodo izbire. Vir je popoln in vse, kar je ustvarjeno iz vira, je popolno. Ustvarjeni smo duhovno popolni in taki tudi ostajamo, a dar nam dopušča, da menimo in delujemo drugače. Dopuščamo si, da vidimo sebe in druge kot manj popolne in živimo dogodivščino, v kateri delujemo slabše od svojega možnega, miroljubnega jaza.

Večnost ne pozna napak. Ne moreš narediti napake, kaj ti človeško življenje ti je bilo podarjeno in ti ga raziskuješ. Lahko opazuješ, kaj se dogaja, in se, ne da bi sodil, odločiš, kaj ima slab vonj in okus in intuitivno zaznavaš kot slabo za svojo pot. Blagoslovi in stopi naprej. Tako izpolnjuješ zahtevo, da ljubiš vse ljudi, kar seveda ne pomeni, da ti ugajajo njihova dejanja ali izbira njihovega vedenja. Vendar ne sodiš človeka kot slabega. Preprosto ni del tvoje poti. Ne vlagaš energije v njegovo smer. Nobenih besed, nobenega delovanja, nobenih misli.

Če sodiš, se moras nauciti odpuscanja. Naučiti se moras, da odpuščaš drugim, situacijam, sebi.

Ko opazuješ, ne da bi sodil, je odpuščanje odveč. Opazovanje je povezano z razumevanjem, z globokim vedenjem, da je vse v popolnem božjem redu in da se kot ljudje sami odločamo, da ne bomo živeli svoje popolnosti. S slehernim dnem smo lahko bliže svojim možnostim, kar se bo poznalo na svetu, ki bo postal boljši kraj. Nazadnje bomo pričali sklepanju prelepega zlatega kroga.