HOČEŠ BITI ZDRAV?

PROČ S KUHINJSKIM LONCEM!

by Helmut Wandmaker

 

Kratek uvod: Cilj te knjige je prepričati ljudi, da bi se vrnili nazaj k naravni prehrani in se s tem izognili večini bolezni civilizirane družbe ter prezgodnjemu umiranju kot posledici počasnega zastrupljanja. Edino človek si je s svojo pametjo omogočil ustreči na področju uživanja v okusih, s tem pa se je skoraj popolnoma odvrnil od naravnih virov hrane. Ljudje smo v večini sposobni zaznati le še grobe okuse, kot jih nudijo sol, začimbe, beli sladkor, razkuhane masti, nikotin, alkohol, kofein. Prehod nazaj na naravno (presno) hrano je zato naporen, povezan z odpovedovanjem in lahko traja tudi več let. Odpraviti moramo namreč vse posledice grehov, ki smo jih zagrešili nad svojim telesom do sedaj in si počasi pridobiti nazaj prvobitni instinkt po hrani. Vendar pa je resnico težko spoznati. Že Lev Tolstoj je rekel: »Človek raje propade, kakor da bi spremenil svoje navade.«

Kaj delamo napak: Od vseh bitij na Zemlji le človek kuha, praži, peče in duši hrano ter jo s tem spreminja v pepel. V hrani namreč preprost človek vidi le materialno tvarino, ki mu nudi užitek pri jedi, tisto, kar se ne vidi pa je fina energetska komponenta hrane, ki jo toplotna obdelava uniči. Znanstveni svet je odkril le uničenje vitaminov in že to je dovolj velika izguba, na žalost pa ni edina, ki jo prizadenemo hrani in s tem sebi.

Kaj je bolezen: Bolezen je prizadevanje telesa, da se znebi nabranih odpadkov in strupov, ki so posledica napačne presnove. Ko je meja tolerance presežena, nastopi proces čiščenja. Tega pa ponavadi dodatno zatiramo z dodatnimi »zdravilnimi« kemikalijami in s tem proces čiščenja prekinemo oz. potisnemo in bolezen s tem pretrgamo-zaustavimo, ne pa odpravimo. Zato pusti svoje telo na miru, da preboli bolezen in vzpostavi prvotne biološke zakone. Tega se je najtežje naučiti. Vsi vemo, da se nekateri ljudje ne bojijo bolezni in tudi ne zbolijo, čeprav se izpostavljajo. Ti ljudje so prečiščeni in bolezni ne potrebujejo več, bakterije in virusi se nimajo v njih s čim hraniti.

Pogled s strani na našo standardno prehrano: V osnovi našo prehrano sestavljajo naslednji tipi živil: meso, ribe, žita, umetne sladkarije, krompir, zelenjava, solate, sadje.

Mesni izdelki: Strokovno razsekani kosi mesa so v resnici kosi trupel, med katerimi izbiramo. Za primer: 1 kg svinjskega mesa vsebuje skoraj tri miljone gnilobnih bakterij.

Ribe: Vsebujejo 120 miljonov gnilobnih bakterij v kg teže, poleg tega mnogo sečne kisline, ki pospešuje revmatizem ter obilico holesterola za ožilje. Bogate pa so tudi s svincem in kadmijem ter drugimi težkimi kovinami, saj so naravni zbiralci odplak, ki se zbirajo v morju.

Kruh in razne vrste žit: Žita so zelo trda in našemu organizmu neposredno praktično niso koristna, ker jih ne bi mogli prebaviti. Zaradi svoje trdoživosti jih lahko zelo dolgo shranjujemo. Če želimo žito napraviti okusno, ga moramo toplotno obdelati in začiniti.

Zelenjava: To so vse rastline, ki rastejo pod zemljo: korenje, krompir, repa, zelena, redkvica.... To je za nas že bolje, vendar nam surovo ne tekne kaj preveč, še posebej krompir ne.

Solate: Rastlinksa hrana, ki raste nad zemljo ima malo kalorij. Zelo tekne prežvekovalcem, ki imajo štiri želodce, mi pa bi ob tej hrani ostali lačni.

Sadje: Edino sadje lahko uživamo neposredno, brez začimb in ostalih dodatkov, ne rabimo orodja za njihovo pripravo ima vse potrebne rudninske snovi, aminokisline, sladkorje ter vitamine in to žive, ki jih telo z lahkoto absorbira. To je edina hrana, ki resnično ustreza nači prebavni zasnovi. Tudi sveto pismo v genezi navaja: »Glejta, dal sem vama vse zeliščne rastline s trdim steblom , ki raztresajo semana prek vse zemlje in sleherno drevo, nakaterem je sad s semenom..« Na tako prehrano je človeška zasnova preko evolucije prilagojena že 150 milijonov let oz. 4.5 milijona rodov.

Stranski učinki pri uživanju mesa: Meso jé ljudi. Že Jezus je rekel: »Meso zaklanih živali bo v človeških telesih postalo njihova smrt, kajti v njihovi krvi se bo vsaka kapljica te krvi spremenila v smrt, v njihovem drobovju bo gnilo živalsko drobovje.« Ljudje nimamo ustreznih zob, da bi trgali surovo meso. Čista mišica postane v procesu prebave kisla. Živali jedo tudi kosti, hrustanec, kožo in kri, ki so bazični in s tem izravnajo kislost svoje prehrane. Ljudje tega ne počnemo, zato kislimo organizem. Za prebavo mesa imamo predolg prebavni trakt zato meso prične gniti preden nastopi prebava. Poleg tega nam manjka tudi pomemben encim urikaza, ki pomaga razkrajati živalske beljakovine in izločati sečno kislino. Meso nam izrablja zaloge kisika, saj s kisikom zmanjšamo učinek mesnih strupov. To še zlasti opažajo astmatiki. Če pa se meso kombinira s škrobnatimi jedmi, pa to okrepi zastrupitev z ogljikovim dioksidom, ki ga občutijo srčni bolniki. Iz mesa dobimo le 30% energije, 70% pa se je porabi za samo presnovo in razgradnjo beljakovin v aminokisline, ki jih naše telo edino lahko uporabi za gradnjo svojih beljakovin. Zato smo po takem obroku tako zaspani in utrujeni. Energijo si nato dvigujemo s kavo, nikotinom in sladkarijami, kar je še dodatno breme za organizem. Ker se mesne in ribje beljakovine presnavljajo po gnilobni poti, imajo taki ljudje neprijeten vonj iz ust in kože. Mesojede živali imajo 1.000 krat večjo koncentracijo solne kisline, kot človek in trikrat krajši prebavni trakt.

Kdor ne sliši kričanja žrtev in ne vidi njihovega trzanja, ali pa mu je , brž ko je to tako daleč, da jih ne more ne videti ne slišati, vseeno, ta ima dobre živce, nima pa - srca. Bertha von Suttner

Stranski učinki pri uživanju kruha in žitaric: Mnogo ljudstev kruha ne pozna. Kitajsko cesarstvo ga ni poznalo. Danes jedo v glavnem riž in proso. Tisti, ki jedo proso, so mnogo bolj zdravi, kot tisti, ki jedo riž, saj je proso edina žitarica, ki po zavžitju postane bazična in ne kisla. Škrob prebavlja encim ptialin, ta pa se nahaja le v ustih (slini) in še to v zelo majhni količini. Taka živila moramo zelo dolgo žvečiti in mešati s slino (vsak grižljaj od 60 do 80 krat). Pečena žita prebavljamo še dosti težje, kot surova. Uživanje teh snovi povzroča naslednje bolezni: vnetje sluznic, zapeko, vretje, zakisanost, revmatizem, protin, kožne izpuščaje, sladkorno bolezen, želočne in črevesne čire in rakaste tvorbe. Škrob namreč telo izdatno obremeni z usedlinami neprebavljenih razkrojkov. Iz tega sledi, da je tudi makrobiotična prehrana (kosmiči, polnovreden kruh) ena hudih zablod prehrambene znanosti. Kruh in žito hromita organizem in povzročata pomanjkanje kisika.

Stranski učinki pri uživanju mleka: Nobena druga hrana ne povzroča tolikšno staranje, kot ravno mlečni izdelki. Grobega kazeina namreč, ki je vezan na kalcij, človeško telo ne more absorbirati in tako se obilica anorganskega kalcija iz mleka odlaga v žile in sklepe, telo pa manjkajoči kalcij črpa iz svojih lastnih kosti in s tem izdatno prispeva k osteroporozi - navzlic s kalcijem bogatemu mleku! Še slabše so kalcijeve tablete, ki imajo nasploh obraten učinek od pričakovanega. Človeku predvsem manjka encima sirila, da bi lahko dobro prebavljal kazein v mleku in encima laktaze za prebavo mlečnega sladkorja. Še večji problem pa so zakrknejne beljakovine. Toplotna obdelava namreč še bolj onemogoči absorbcijo, poleg tega pa uniči še prepotrebne encime in vitamine. Najbolj škodljivo pa je homogeniziranje, saj je tako mleko baje celo bolj nevarno od kajenja. Edino magnezij spravi kalcij tja, kamor spada in to je v zobe ter kosti. Vegetarijanci zaužijejo dovolj magnezija v primerjavi s kalcijem in so zato v povprečju videti mnogo mlajši.

Stranski učinki pri pitju mineralnih voda: Najbolje je piti destilirano vodo, saj so vse raztopljene rudnine v vodi v anorganski obliki in torej telesu nedostopne. Telo jih, podobno kot kalcij iz mleka, odlaga v mehke dele telesa, predvsem v sklepe.

Bazičnost in kislost hrane: Za zdravo prehrano potrebuje človek štiri dele bazične hrane in en del kisle. Pri današnji prehrani pa jemo ravno v obratnem razmerju. Osnovna napaka je v tem, da strokovnjaki merijo bazičnost in kislost hrane pred zavžitjem in ne po njem. V procesu prebave se le to obrne. Sadje, ki je v ustih pretežno kislo je v procesu presnove popolnoma bazično. Vsa živila, ki vsebujejo veliko beljakovin, masti in škroba so vselej kislotvorna. Kri pa mora biti vedno nekoliko ALKALNA, sicer nas čaka smrt. Kisla živila so vsa živila, ki so živalskega porekla, razen krvi, vsa žita razen prosa, vse stročnice, vsa kuhana hrana in vse maščobe. Zakisanost je temeljni vzrok vseh bolezni.

Zlata pravila uživanja sadja:

Kakšna je naravna hrana?

Čim manj potrebuješ, bližje si bogovom, kajti ti ne potrebujejo ničesar in so zato nesmrtni. Sokrat

Nepravilne kombinacije hrane: Beljakovine rabijo za presnovo kislo solno kislino, škrob pa bazično slino. V želodcu se to dvoje pomeša in nevtralizira, zato imamo prebavne motnje, vetrove in izpahovanje. Zaradi kombinacije škroba, beljakovin in maščob so tako težko prebavljive tudi stročnice. Sploh pa ne smemo nikdar užiti sadja po obroku klasične hrane, saj začne to takoj fermentirati (vreti) in povzroča napihovanje.